Koraki za planet // Dobrodošli nazaj na našem kanalu, kjer raziskujemo presenetljive vidike nečesa, kar vsakodnevno pijemo – čaja!
“Ker je eden izmed najpogostejših čajev na policah trgovin v spalno-blokovskih naseljih blagovne znamke 1001 Cvet, novinarsko vprašanje glede (svojih) težav z embalažo pošljem Žitu. Odgovorijo mi, da samo v Sloveniji prodajo 270 ton čaja, od tega Slovenci največ spijemo planinskega čaja, in sicer dobrih 20 milijonov skodelic, po okusu pa mu sledijo: gozdni sadeži, brusnica, meta, kamilica in ingver.” (RTVSLO, Katja Štok)
Ste vedeli, da so čaji pakirani v kar štiri embalaže? Najprej morate odpreti kartonsko škatlico, ki je občasno zavita v plastični ovoj, potem vzeti vrečko s čajem, ki je običajno zapakirana v plastično ali papirnato embalažo, nazadnje pa imamo še čajno vrečko. Ta pa v sebi skriva več, kot smo pripravljeni sprejeti.
Ko v rokah držite čajno vrečko, tisto klasično , katere smo navajeni, se vam ne zdi, da je četrtina le-te narejene iz plastike. Če pa kupite malo bolj “Premium” čaj, ki pa je pakiran v tiste piramidne vrečke pa je njena sestava kar 100% umetna. Vrečke (te naše klasične filter vrečke) so narejene iz abake (vlakna iz vrste banan, ki rastejo na Filipinih), ki ji je dodana posebna plastika (polipropilen). Mešanici abake in plastike pa so nato dodana še lesna vlakna, ki preprečijo, da bi se vrečka v vroči vodi razgradila. Polipropilen (plastika PP) vpliva na človeški enodokrini sistem, težave pa se pokažejo v obliki hormonskih motenj, težav s plodnostjo in drugih nevroloških težavah.
V SKODELICI ČAJA TISOČKRAT VEČ PLASTIČNIH DELCEV KOT V GRAMU SOLI
Raziskava z naslovom: “Plastične čajne vrečke sproščajo v čaj milijarde mikrodelcev in nanodelcev” objavljena v znanstvenem glasilu Environmental Science & Technology navaja, da se iz nekaterih čajnih vrečk (raziskava je bila narejena na piramidalnih vrečkah) v vašo skodelico sprosti več milijard mikro- in nanoplastičnih delcev. Raziskovalci so ugotovili, da iz ene takšne vrečke čaja v skodelici pristane okoli 11,6 milijarde mikroplastičnih delcev in 3,1 milijarde nanoplastičnih delcev. Količina je precej večja kot pa v drugih živilih, ki vsebujejo mikroplastiko. Na primer: v enem gramu kuhinjske soli je okoli 0,005 mikrogramov plastike; v eni skodelici čaja je tisočkrat več tovrstnih delcev.
Vir: https://www.mcgill.ca/newsroom/channels/news/some-plastic-your-tea-300919
Naj pripomnim, da je seveda vse odvisno od posamezne sestave čajnih vrečk. Seveda niso vse čajne vrečke enake. Je pa res, da potrošniška družba teži k cenejši in množičnejši ponudbi, zato se navadno ne niža le kvaliteta samega čaja, ampak tudi njegova embalaže.
Da pa ne bo vse tako zelo črnogledo, pa upajmo, da s takšnimi razkritji informacij, komu odpremu oči, da se potrudi in razišče ter vzpostavi nov, zdrav standard za pitje čaja, kar naj bi “kultura” čaja tudi bila. Verjamem, da so že zdaj proizvajalci na trgu, ki pa jim ni vseeno. Zdaj pa je na nas POTROŠNIKIH, da takšne ponudnike prepoznamo in jih podpremo s tem, da pač kupimo njihov čaj in ne “najcenejšega” na polici.
Gospa Hernandez in njena ekipa niso razkrili posameznih znamk čaja, uporabljenih v svoji študiji. (Raziskavo so delali leta 2019 v Kanadi. Department of Chemical Engineering, McGill University, Montreal, Quebec, Canada):
“Potrošnik bi se moral izogibati plastični embalaži, ne določeni znamki in vsekakor ne čaju, ki je notri,” je dejala v elektronskem sporočilu. “Potrošnike spodbujamo, naj izberejo razsute čaje, ki se prodajajo brez embalaže, ali druge čaje, ki so v papirnatih vrečkah.”
Opozorila je, da je to priložnost za potrošnike, kot so tisti, ki želijo zmanjšati uporabo plastike, da se bolj zavedajo svojih nakupov.
“Čaja res ni treba pakirati v plastiko, ki na koncu postane plastika za enkratno uporabo,” je dejala. “kar prispeva k temu, da ne le zaužijete plastiko, temveč k okoljskemu bremenu plastike.”
Tudi v Indiji so ravno nekje pred letom dni objavili raziskavo z naslovom: “Ocene pojavljanja in tveganja per- in polifluoroalkilnih snovi v čajnih vrečkah iz Indije” ki se je osredotočila na škodljivih snovi, ki jih zaužijemo s čajem. Indija je namreč ena najbolj znanih po pitju čaja. Glavna izvoznica čaja pa je Kitajska, takoj za njo je Indija. Torej ni čudno, da so se raziskave lotili ravno v Indiji. Raziskovalci pa na koncu opozorijo, da bi bilo zelo dobro narediti še razširjeno raziskavo, kjer bi za vzorčenje vzeli tudi čaje oz. čajne vrečke iz drugih držav.
PFAS in čaj
Mikroplastika je v medijih opisana kot precej slaba, zato se ji bodo številni pivci čaja poskušali (četudi je to težko) izogniti, če se le da. Po drugi strani pa so PFAS manj znani. Mnogi pivci čaja se ne bodo zavedali, da tvegajo, da ga bodo spili.
Torej, kaj so PFAS?
PFAS so skupina površinsko aktivnih snovi, ki se uporabljajo za nepremočljive potrošniške izdelke, kot so ponve, barve in embalaža – vključno s čajnimi vrečkami. Znani so kot “večne kemikalije”, ker imajo skoraj nezlomljivo ogrodje visoko fluorirane alkilne verige, zaradi česar so izjemno kemično stabilni in jih je težko naravno razgraditi.
Ta robustnost je še toliko bolj zaskrbljujoča glede na nedavni val raziskav, ki povezujejo kemikalije z nekaterimi vrstami raka in nizko porodno težo.
Koliko tveganja za zdravje nosi PFAS v čajnih vrečkah? Težko je reči; doslej je bilo izvedenih le nekaj študij.
(vir: https://www.technologynetworks.com/applied-sciences/articles/from-pfas-to-microplastics-what-might-be-leaking-out-of-your-teabag-383985)
Prisotnost perfluoroalkilnih snovi (PFAS) v okolju še naprej vzbuja skrb glede varnosti zaradi njihove razširjene prisotnosti, trajnosti, sposobnosti kopičenja v telesu in možnih učinkov na zdravje pri nizkih koncentracijah. Glede na široko porabo čaja je pomembno razumeti, ali bi lahko bil vir izpostavljenosti PFAS. V tej študiji je bilo z indijskega trga zbranih 108 vzorcev čajnih vrečk in analiziranih na prisotnost 12 PFAS z uporabo tandemske masne spektrometrije s tekočinsko kromatografijo (LC-MS/MS). Rezultati so pokazali, da je 90 % vzorcev vsebovalo zaznavne ravni PFAS, s koncentracijami v razponu od <LOD do 109,02 ng/g. Najpogosteje najdeni PFAS so bili PFOS, PFHxS in PFuNA. Ocenjeni dnevni vnos PFAS na podlagi teh koncentracij je bil izračunan med 0,003 ng kg-1 d-1 in 1,40 ng kg-1 d-1. Ker čaj uživamo dnevno, obstaja verjetnost, da bi se v telo vsrkala precejšnja količina PFOS, PFHxS in PFuNA. Ta študija je ključnega pomena, saj zagotavlja dragocen vpogled v možne nevarnosti za zdravje, povezane z dolgotrajno izpostavljenostjo PFOS, PFHxS in PFuNA v Indiji. Poleg tega študija poudarja potrebo po nadaljnjem spremljanju in ocenjevanju ravni PFAS v izdelkih, ki se običajno uporabljajo, da se zagotovi varnost prebivalstva. (vir: https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0956713523002128)
Torej zaenkrat je mogoče najboljše, da se ob nedeljskem sprehodu “oborožite” s kakšno vrečko (če se le da s pralno, bombažno) ali pa s košarico ter naberete sproti nekaj čaja, ki je praktično na vsakem koraku ali pa prosite kakšno starejšo sosedo “teto Pehto”, da vam ga malo odstopi. 🙂
Pa prijetno in zdravo pitje čaja!
Viri:
- https://www.greenpeace.org/slovenia/blog/3267/3-vrste-hrane-ki-jo-uzivamo-dnevno-je-prepojena-z-mikroplastiko-in-morate-zanjo-vedeti/
- https://journals.lww.com/international-journal-of-surgery/fulltext/2023/03000/health_risks_posed_by_microplastics_in_tea_bags_.46.aspx
- https://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/acs.est.9b02540
- https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S0956713523002128
- https://www.technologynetworks.com/applied-sciences/articles/from-pfas-to-microplastics-what-might-be-leaking-out-of-your-teabag-383985
- https://nijz.si/moje-okolje/pitna-voda/o-vplivu-mikroplastike-na-zdravje-moramo-vedeti-vec/
- https://www.delo.si/novice/okolje/vnos-plastike-v-okolje-bo-omejevalo-vec-predpisov/
- https://www.delo.si/novice/znanoteh/plastiko-odkrili-tudi-v-cloveskih-pljucih/
🎙️🌱 #KorakiZaPlanet#MikroplastikavČaju
S teboj Jasmina Avbar in Sabina Čarman
www.herbas.si
www.maminavrtu.si
Dodaj komentar